Dva starinska napeva iz Bele krajine

V kontekstu rekonstrukcije glasbil iz muzeja in iskanja spremljajočega arhaičnega glasbenega izraza Bele krajine, podajam dve starinski pesmi, ki sodita v starejšo plast belokranjske glasbene estetetike. Prva je znana Tri jetrve, ki sodi v sklop zapuščine snemanj, ki jih je tik pred prvo svetovno vojno v belokranjskih vaseh Adlešiči in Preloka izvajal domačin Juro Adlešič, ter je večkrat podajana kot vzorčen primer arhaičnosti v slovenskem prostoru. Druga je Široko more i Dunaj. Informacije, ki jih podajam v nadaljevanju, vključno s transkripcijami napevov, črpam iz članka, ki ga je leta 1930/31 objavil Stanko Vurnik v Etnologu (Studija o glasbeni folklori na Belokranjskem), ter nekaterih drugih virov. 
   
Tri jetrve
 
 
Pesem je s praktično enakim besedilom znana tudi na Hrvaškem, vendar pri belokranjski inačici izstopata starinski napev in način petja. Pesem naj bi že leta 1914 med snemanji Juro Adlešič v svojih zapiskih označil kot “starinsko” (glej tukaj), kar dodatno priča o njeni arhaičnosti.
 
Besedilo, ki ga je med snemanji zapisal Juro Adlešič (glej Vurnik), je sledeče:
 
Tri jetrve žito žele.
Prva žela, snop nažela,
Druga žela, dva nažela.

Tretja žela, tri nažela.
Med sebom se spominjale,
Ka bi koga naj volila.

Lepa Magda govorila,

Da bi Jureta naj volila.

Po Štritofovi transkripciji posnetka, je melodija sledeča:
 
 
Vurnik ob tem ugotavlja: “…Pesem se dvoglasno poje večinoma v paralelnih tercah, večkrat se pa pojavi na spodnjo noto melizem v gornji (primerjaj tudi 2., 4., 6. takt v prejšnji! [t.j. Široko more i Dunaj, op. tf.]), konec zopet pokaže značilno »shajanje« obeh melodij, ker je spodnja nekako brez nujne potrebe zato poprej padla na c.”  
 
Kot primerjava se nam ponuja starinski način petja iz Čičarije, t.i. bugarenje (izraz “bugarenje” je v tem primeru umetno vpeljan ter nima veze npr. z “bugarenjem” kot objokovanjem mrliča, ki je v navadi ponekod po Balkanu). Gre za dokaj slabo raziskan starinski način petja, ki kaže poteze, ki so lastne dinarski glasbi (glej npr.: Marušić, “Piskaj, sona, sopi”).
 

  
 
Široko more i Dunaj
  
Druga pesem je Široko more i Dunaj, posneta leta 1961, ki je izdana na zgoščenki Bela krajina in Kostel – Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe. V opombah k zgoščenki je moč prebrati, da naj bi bila pesem v Belo krajino prinešena iz Karlovškega področja in sicer ne preveč razširjena. Vendar je pesem med svojimi snemanji posnel že Juro Adlešič. Pesem je izvorno istrsko-kvarnerska, kar se da sklepati po tonski strukturi in melodiki.

Klikni za ogled

  
Besedilo inačice iz leta 1961 je sledeče (po mojem zapisu):
 
Široko more i Dunaj,
na njem mi plovi galija.
Na njem se vozi Delija,
na njem se vozi Delija.

Na njem se vozi Delija

ninaninenena Delija.
[ Na njem se bijeli košulja,
ninaninenena košulja. 2x ]
[ Što ju je majka krojila,
ninaninenena krojila. 2x ]
Što ju je seka šivala,
što ju je seka šivala.

Što ju je seka šivala,

ninaninenena šivala.
[ Što ju je draga peglala,
ninaninenena peglala. 2x ]
 
Verzija, ki jo je pol stoletja prej na voščene valje posnel Juro Adlešič, je po Štritofovi transkripciji, ki jo navaja Vurnik, taka:
 
Široko je morje i Dunaj
Refren: [Ninaninena, traninanaj.]

Po njem se vozi barčica . ..

U njoj se vozi Mikula . ..

Na njem se beli košulja . ..

Ni mu je dala majčica . ..

Nit mu je dala sestrica . . .

Več mu je dala ljubica
   

  
Vurnik ugotavlja, da … Res, da pojeta glasova največkrat vzporedno v tercah, toda v obeh začetkih (takt 1. in 5.) se uveljavi izrazito protigibanje, isto se pokaže v koncih (takt 4. in 8.), kjer se razšla glasova zopet strneta v sklepni ton.
 
Pesem lahko primerjamo z istrsko Širi se more jadransko, ki je značilno zapeta “na tanko in debelo”: 
 
  
   
Ob tem se v zvezi z očitno sorodnostjo omenjenih belokranjskih glasbenih praks s praksami v Istri in Kvarnerju poraja vprašanje ali je mogoče in upravičeno celo govoriti o “istrski lestvici” in sorodni glasbeni tradiciji v Beli krajini? O istrski lestvici v Beli krajini govori tudi Mira Omerzel (Revija GM, št. 8, let. 14). Pri tem ni odveč upoštevati, da arhaične netemperirane lestvice, izhajajoč iz arhaičnih tonskih nizov netemperiranih glasbil (diple, dvojnice), tako kot ta glasbila, niso omejene zgolj na Istro. Odgovor ali gre v Beli krajini za neposreden vpliv Istre in Kvarnerja ali mogoče za starejšo skupno dediščino predmigracijske domovine, in v katerih primerih kaj od tega, lahko bržkone zanesljiveje da samo poglobljena študija. V vsakem primeru pa ti ohranjeni drobci predstavljajo enega izmed najbolj arhaičnih in zanimivih delčkov Belokranjske glasbene tradicije, ki so se ohranili v arhivih.

Post navigation

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *