Crafts and music

“Belokranjske dude” – rekonstrukcija glasbil iz Metliškega muzeja

V letu 2014 sta bili na pobudo KUD Oton Župančič iz Vinice po slabih sto letih premora izdelani repliki dveh glasbil z mehom, ki sta shranjeni v Metliškem muzeju. Čeprav se zvočni zapisi igranja, ki bi jih zanesljivo lahko povezali z glasbiloma iz muzeja, niso ohranili, hrani Glasbenonarodnopisni inštitut posnetke igranja na piščali dvojnice in “diple” ter primere petja, ki pripadajo isti plasti belokranjske glasbene tradicije. Na podlagi teh posnetkov, ob upoštevanju omejitev, ki jih postavlja samo glasbilo, in primerjav s sorodnimi še živimi tradicijami jadranskega in dinarskega področja, je bil v okviru projekta rekonstruiran tudi en možen način igranja na eno izmed obeh izdelanih glasbil.

S prihodom tamburic v Belo krajino, okoli leta 1918, ter njihovo uveljavitvijo v ljudskem muziciranju, je bila v relativno kratkem času izrinjena in pozabljena starejša glasbena tradicija Bele krajine, ki jo sestavljajo glasbila kot so diple in dvojnice ter staro netemperirano petje značilno za dinarsko-jadransko področje, ki so ga na sever prinesli prebežniki v času turških vpadov.

Revija Folklornik, Letnik 11, 2015

Diple so posebna arhaična vrsta dud, ki je v številnih različicah razširjena na področju od Črne gore, prek Hercegovine, do Istre. Njihova skupna značilnost je, da nimajo dodatnih spremljevalnih bordunskih piščali kot številne druge dude, imajo pa dvojno piščal zgrajeno iz enega kosa lesa in so uglašene v netemperiranem tonskem nizu.

Belokranjske diple, kot jih prikazujejo zgodovinske fotografije in kot so ohranjene v muzeju, se pomembno razlikujejo od preostalih dipel, ki jih v širši okolici poznamo danes, bodisi po sami zgradbi ali pa številu in postavitvi luknjic na piščali. V tem pogledu so pomemben in zanimiv del glasbene zapuščine Bele krajine, ter, širše gledano, slovenske ljudske glasbe.

Nakolenčič (Slovan 1914, št. 8)
Foto: Slovan 1914, št. 8

Glasbili sem izdelal v sodelovanju z Marinom Kranjacem in Dariem Marušićem. Rekonstrukciji načina igranja se je v okviru projekta posvetil Marino Kranjac.